Ana Soklič

Voda

Greva naprej V novi čas Zbeživa od tu Daleč stran Ne ustavljajva se Prav nikjer Dolga bo noč

Ti slišiš, ko mi bije razum Ta nemir Ves ta zvok In pusti jih, naj pravijo vse Ti kot nomad dobro veš Da od besed do dejanj najdaljša je pot

Voda Med nevihto obležim v tebi do konca Voda drvi A ne zmore v naju dva A ne zmore v naju dva

Peljiva naprej V drugo smer Dalj od luči Prepričanj Tam je strgan stol Ki ѕtoji In čaka nekoga Čaka otroka

Voda Med nevihto obležim v tebi do konca Voda drvi A ne zmore v naju dva A ne zmore v naju dvа